Slavko Tihec
| Slavko Tihec | |
|---|---|
| Rojstvo | 10. julij 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…] Maribor[3]  | 
| Smrt | 11. februar 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[2][3] (64 let) Ljubljana[3]  | 
| Državljanstvo | |
| Poklic | kipar | 
Slavko Tihec, slovenski kipar, * 10. julij 1928, Maribor, † 11. februar 1993, Ljubljana.
Slavko Tihec se je rodil v družino železničarskega uradnika. Očeta je izgubil pri šestih letih, tako da je mati sama skrbela za otroke. Osnovno šolo je Slavko obiskoval v Mariboru, po izbruhu druge svetovne vojne pa so Nemci aretirali vso preostalo Tihčevo družino.
Po koncu vojne je Slavko nadaljeval šolanje na srednji šoli in se tam začel aktivneje zanimati za kiparstvo. Leta 1948 je v sklopu obveznega vojaškega roka obiskoval šolo za rezervne častnike v Kranju in Črnomlju.
Po zaključeni vojaški obveznosti se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je študiral kiparstvo pri profesorjih Karlu Putrihu, Zdenku in Borisu Kalinu, pri katerem je leta 1955 tudi diplomiral. Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu, pri grafiku Johnnyju Friedlaenderju. Za tem se je vrnil v Maribor, kjer je začel ustvarjati kot svobodni umetnik. Je avtor izjemnega spomenika padlim Pohorskega bataljona na Pohorju (arhitekt Branko Kocmut). Iz figuralike se je postopoma usmeril v abstraktne oblike. Z značilnimi varjenimi kompozicijami je zaznamoval kiparske parke v Sloveniji (Mariborski park, dvorišče Moderne galerije v Ljubljani, Geneza jedra na Trgu republike, Fontana pri Smeltu) in segel v sredi šestdesetih let vse do Belgije. Unikatno je svoje oblike nadgradil v gibljive mobile. S svojim poglobljenim znanjem grafike je svoje raznolike krogle in kvadraste kontejnerje nadgradil z op-artovskimi portreti.
Po letu 1969 je bil profesor na ALU (sedaj ALUO) v Ljubljani. Uveljavil se je kot avtor skulptur v javnem prostoru (Spomenik NOB v Mariboru, Ivanu Cankarju v Ljubljani).
Nagrade
[uredi | uredi kodo]- nagrada Prešernovega sklada (1967) – za plastiko, razstavljeno na bienalu v Benetkah
 - Prešernova nagrada (1983) – za kvalitetne inovacije v kiparstvu in posebej za ustvarjalno nove rešitve spomenikov NOB
 
Sklici
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
 - 1 2 RKDartists
 - 1 2 3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
 
Ujčič Andrej, Vetrih Maja. »Tihec Slavko«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
Nelida, Nemec: Slavko Tihec. Razstava plastik, Galerija Meblo Nova Gorica, 12--27-10.1990; COBISS.SI-ID 21093888.