Oplotnica
Oplotnica | ||
|---|---|---|
 | ||
| ||
  Oplotnica Geografska lega v Sloveniji | ||
| Koordinati: 46°23′14″N 15°26′45″E / 46.38722°N 15.44583°E | ||
| Država |  Slovenija | |
| Statistična regija | Podravska | |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska | |
| Občina | Oplotnica | |
| Površina | ||
| • Skupno | 3,6 km2 | |
| Nadm. višina | 379 m | |
| Prebivalstvo (2025)[1] | ||
| • Skupno | 1.449 | |
| • Gostota | 400 preb./km2 | |
| Časovni pas | UTC+1 | |
| • Poletni | UTC+2 | |
| Poštna številka | 2317 Oplotnica | |
| Zemljevidi | ||
Oplotnica je naselje s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice–Lukanja–Lovrenc na Pohorju in potoku Oplotni(šči)ci ter središče istoimenske občine Oplotnica. H kraju spadajo zaselki Gmajna, Foršt, Fužine in Partovec.
Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka Oplotniščice iz pohorske tesni (Oplotniškega vintgarja) na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti Čadramu, Slovenski Bistrici in Slovenskim Konjicam.[2] Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja (vinogradništvo, sadjarstvo) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je to štajerski vojvoda Otokar IV. podaril žičkemu samostanu tukajšnjo kmetijo. Iz 11. stoletja izvirala tudi prvotna graščina. Prvi njegovi znani lastniki so bili Oplotniški gospodje. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar Jožef II. v okviru jožefinskih reform z dekretom ukinil samostan, šele kasneje se je Oplotnica razvila v večje naselje s podeželjskim značajem.
Graščina v Oplotnici
[uredi | uredi kodo]
V središču naselja, na desnem bregu Oplotniščice, stoji grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali kartuzijani, na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima mdr. bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.[3] Leta 1828 je gospoščino kupila rodbina Windischgrätz. V času Kraljevine Jugoslavije so ga uporabljali za stanovanja uradnikov.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek tam nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. Beseda, ki je tvorjena iz plotь v pomenu plot je imenska osnova tudi pri drugi Slovanih; npr. češka krajevna imena Oplot, Oploty, Oplotno. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ..., leta 1206 Oplotnitz, 1213 Opplotnitz, 1235 Oploz in 1302 Oplotnitz.[4] Na jožefinskem vojaškem zemljevidu je zaznati ime Oplatniz.[5] Nemško standaridizirano historično ime kraja je torej Oplotnitz.
Gospodarske dejavnosti
[uredi | uredi kodo]
Pogonsko moč Oplotniščice, ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale fužine, kovačnice, žage in mlini. Razvite so bile tudi panoge kot so: sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo. Glažuta kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije.
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Oswald Hafenrichter (1899–1973), filmski montažer
- Franček Brglez (1922–1997), velemojster dopisnega šaha
- Magerl Peter (1862–1935), veleposestnik, graščak, lesar
- Tine Lesjak (1957–2019), skladatelj
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ Ivanič, Martin, ur. (2011). Slovenika. Mladinska knjiga. str. 948. COBISS 257461504.
- ↑ »Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica«. Ur.l. RS. Št. 21/92-1091. 1992.
- ↑ Snoj, Marko (2009).Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
- ↑ »Innerösterreich (1784–1785) - First Military Survey«. maps.arcanum.com. Pridobljeno 3. oktobra 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Šerbelj, Ferdo, drugi avtorji Zbornik občine Slovenska Bistrica (zv.2), Slovenska Bistrica, Skupščina občine, Kulturna skupnost, 1990 (COBISS) ISBN 978 961 91537 4 1
- Slatinek, Damjan Zgodovina župnije Čadram - Oplotnica, Utrip življenja v župniji od leta 1762 do danes, Maribor 2001. (COBISS)
- Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.
- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
- Ivanič, Martin Slovenika, Ljubljana 2011: Mladinska knjiga (COBISS)
- Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine (1937). Krajevni leksikon dravske banovine. Maribor: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
