Pojdi na vsebino

Labrador

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Labrador Peninsula - Quebec-Labrador Peninsula
otok Killinik, NP Torngat Mountains
Zemljevid Kanade z označenim Labradorjem
Geografija
LegaKanada
Koordinati54°00′N 68°00′W / 54.000°N 68.000°W / 54.000; -68.000
Površina1.400.000 km2
Najvišja nadm. višinaMount Caubvick (1652 m)
ProvincaQuébec in Nova Fundlandija in Labrador

Labrador, tudi Quebeško-labradorski polotok[1][2] je velik polotok na severovzhodnem robu Severne Amerike, ki ga na vzhodu in severu obliva Labradorsko morje, na zahodu pa na drugi strani Hudsonovega preliva leži Hudsonov zaliv. Na jugu preide v celino, meja poteka med južnim robom Hudsonovega zaliva na zahodu in Zalivom svetega Lovrenca na vzhodu. Pri tem meja ni natančno določena zaradi nejasnosti, kje reka svetega Lovrenca preide v zaliv.[3] Večino polotoka zavzema kanadska provinca Québec, na severovzhodu pa je celinski del (Labrador v ožjem pomenu) province Nova Fundlandija in Labrador.[4]

Regiji je dal ime portugalski raziskovalec João Fernandes, ki je bil mali posestnik (lavrador) na Azorih in je leta 1499 prejel patent od kralja Manuela I. da razišče ta del Novega sveta skladno z določili pogodbe iz Tordesillasa. Podrobnosti o njegovem podvigu niso ohranjene, a naj bi leta 1500 dosegel obalo Grenlandije in jo poimenoval Terra do Lavrador. Šele kasneje so začeli ime uporabljati za deželo jugozahodno od Grenlandije.[5]

V ožjem pomenu se Labrador nanaša le na del polotoka, ki je v provinci Nova Fundlandija in Labrador. Občasno pa se Labrador uporablja tudi kot sinonim za celoten polotok. Večina območja polotoka znotraj Quebeca velja za del severnega Quebeca. Severni del polotoka Labrador se imenuje Ungava.

Velikost

[uredi | uredi kodo]

Ker jugozahodna meja polotoka ni natančno opredeljena, je njegova velikost v različnih referenčnih delih ocenjena na med 1,3 in 1,5 milijona km²; ne glede na te različne številke je še vedno četrti največji polotok na svetu. Jugozahodna meja verjetno približno ustreza ravni črti od južnega konca zaliva James do severovzhodnega roba mesta Quebec; slednji označuje točko, kjer reka sv. Lovrenca postane morski zaliv.

Del, ki je v provinci Nova Fundlandija in Labrador, ima površino 294.330 km² in je približno velik kot Italija. Njegovo prebivalstvo je 27.860 (2001), od tega približno 30 % staroselcev (Inuiti, Innuji in Métisi). Del, ki je v provinci Quebec, ima površino približno od 1,0 do 1,2 milijona km². Ima okoli 300.000 prebivalcev.

Podnebje in vegetacija

[uredi | uredi kodo]
Borealni jesenski gozd v bližini Naina na osrednji vzhodni obali

Večino polotoka sestavljata tundra in subarktično grmičevje in grmovje; na jugu najdemo tudi borealne iglaste gozdove. Približno 25 % površine pokrivajo jezera, potoki in reke. Podnebje je arktično in subarktično.

Geologija

[uredi | uredi kodo]

Labrador je vzhodni del Kanadskega ščita, ki ga tukaj sestavljajo gnajsi in graniti ter se dviga od Hudsonovega zaliva proti vzhodu od morske gladine do nadmorske višine do 1652 m. Središče polotoka, ki je podobno planoti, na vzhodu meji na atlantsko obalo, za katero so značilni globoki fjordi. Severovzhodna konica polotoka Labrador z gorovjem Torngat je del Arktičnih Kordiljer.

Hidrologija

[uredi | uredi kodo]

Ker polotok skoraj v celoti pokriva Kanadski ščit – prostrana, skalnata planota z zgodovino poledenitve – ima veliko število jezer. Samo provinca Quebec ima več kot pol milijona[6] jezer različnih velikosti. Največje vodno telo na polotoku Labrador je rezervoar Smallwood, največje naravno jezero pa je jezero Mistassini. Med drugimi pomembnimi jezeri so rezervoar Manicouagan, rezervoar Caniapiscau ter rezervoarja La Grande 2 in La Grande 3. Zaradi zgodovine razvoja hidroelektrarn je večina večjih sladkovodnih jezer na polotoku rezervoarjev. Poleg številnih jezer ima polotok tudi veliko rek. Najdaljša, reka La Grande, je dolga 900 kilometrov in teče proti zahodu čez skoraj polovico polotoka ter se izliva v zaliv James. Med drugimi pomembnimi rekami so reka Eastmain, reka Rupert in reka Churchill.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Pred evropsko kolonizacijo so polotok naseljevali predvsem ljudstva Cree in Inuit. Narod Inu na jugovzhodnem delu polotoka, imenovan Nitassinan (ᓂᑕᔅᓯᓇᓐ, kar v jeziku Inu pomeni "naša zemlja"), in Naskapi, katerih ozemlja malo severneje se imenujejo St'aschinuw (ᒋᑦ ᐊᔅᒋᓄᐤ, kar pomeni tudi "naša zemlja"),[7] govorijo tesno sorodne jezike; medtem ko vzhodni Cree iz Eeyou Istchee (ᐄᔨᔨᐤ/ᐄᔨᔫ/ᐄᓅ ᐊᔅᒌ) govorijo bolj oddaljeno soroden jezik.[8] Domovina Inuitov je Nunavik (ᓄᓇᕕᒃ) v severnem Quebecu, Nunatsiavut (ᓄᓇᑦᓯᐊᕗᑦ) v severnem Labradorju in NunatuKavut (ᓄᓇᑐᑲᕗᑦ) v južnem Labradorju. Območje je v grenlandski nordijščini postalo znano kot Markland, njegovi prebivalci pa so bili znani kot Skrælingi.

Splošno sprejeto je, da je polotok poimenovan po portugalskem raziskovalcu João Fernandesu Lavradorju. Leta 1499 mu je portugalski kralj Manuel I. podelil patent, ki mu je dal pravico do raziskovanja tega dela Atlantskega oceana, kot je določeno v pogodbi iz Tordesillasa. Skupaj s Perom de Barcelosom je leta 1498 prvi opazil Labrador in okoli leta 1498 kartiral obale jugozahodne Grenlandije in sosednje severovzhodne Severne Amerike ter jih omenil na Portugalskem in v Evropi. Njegov status posestnika mu je dovoljeval, da je uporabljal naziv lavrador, kar v portugalščini pomeni »kmet« ali »lastnik zemljišča«, vendar »labrador« v španščini in galicijščini pomeni »kmetijski delavec« (portugalska izgovorjava: [lɐvɾɐˈðoɾ]). Pravzaprav je Grenlandiji, ki je bila prva dežela, ki jo je opazil, dal ime Terra do Lavrador, sčasoma pa se je ime razširilo na vsa območja, dokler ni postalo znano kot Labrador.[9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ François Trudel (2001). »Indigenous people and the fur trade in the Quebec-Labrador peninsula« (PDF). Les Presses de l’Université Laval (coll. “Historical Atlas of Quebec”). Centre interuniversitaire d’études québécoises (CIEQ). str. 3 of 52. Pridobljeno 27. avgusta 2024. The Peninsula of Quebec-Labrador, sometimes also called Ungava, Labrador, Ungava-Labrador or, politically, New Quebec and Labrador, is a vast territory of approximately one million square kilometers.
  2. ↑ »Quebec Labrador Peninsula«. Gouvernement of Quebec. Commission de Toponymy Quebec. 18. junij 1993. Pridobljeno 23. avgusta 2024. Over the years, many variations of the name have been used: Terraagricule (1558); Land of Labor (1575); Estotilandt (1597) or Estotilande (1656); Terra Cortereale (1597); New Britain (1656).
  3. ↑ »Péninsule du Labrador« (v francoščini). Commission de toponymie, Quebec. 18. junij 1993. Pridobljeno 5. marca 2025.
  4. ↑ »Labrador«. Britannica Online. Pridobljeno 5. marca 2025.
  5. ↑ »The Portuguese Explorers«. Spominska univerza Nove Fundlandije. Pridobljeno 5. marca 2025.
  6. ↑ L'eau. La vie. L'avenir. Politique nationale de l'eau (PDF) (v francoščini), Bibliothèque nationale du Québec, 2002, ISBN 2-550-40074-7, arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022
  7. ↑ MacKenzie, Marguerite (1994). Naskapi Lexicon. Kawawachikamach, Quebec: Naskapi Development Corp.
  8. ↑ Wadden, Marie (december 1991). Nitassinan: The Innu Struggle to Reclaim Their Homeland. Douglas & McIntyre. str. 240. ISBN 978-1-55365-731-6. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. januarja 2013. Pridobljeno 19. novembra 2012.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  9. ↑ »The Portuguese Explorers«. Memorial University of Newfoundland. Pridobljeno 24. oktobra 2011.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Labrador&oldid=6576038«