Faidherbeov most
| Faidherbeov most | |
|---|---|
 | |
| Namemba | motorni promet, pešci |
| Prehod | reka Senegal |
| Lokacija | Saint-Louis |
| Projektant | Nouguier, Kessler et Cie |
| Tip mostu | ločni most |
| Material | jeklo |
| Skupna dolžina | 507,35 m |
| Širina | 10,5 m |
| Koordinati | 16°01′N 16°30′W / 16.01°N 16.50°W |
Faidherbeov most (francosko Pont Faidherbe) je cestni most čez reko Senegal, ki povezuje otok mesta Saint-Louis v Senegalu z afriško celino.[1] Kovinski most je dolg 507,35 m in širok 10,5 m, tehta pa 1500 t. Ima osem razponov, od katerih jih je najdaljših pet dolgih 78,26 m.
Do 19. stoletja je bil dostop do otoka omogočen s čolni. Po uvedbi trajekta, ki je lahko prevažal 150 potnikov, je Louis Faidherbe hitro ugotovil, da je sistem očitno preobremenjen in se odločil zgraditi prvi most čez reko Senegal. Guverner Senegala Henri de Lamothe se je odločil vzeti posojilo v vrednosti petih milijonov zlatih frankov za izgradnjo novega kovinskega mostu v Saint-Louisu. Potem ko je bilo gradbeno podjetje izbrano, so se vsi odločili, da zgradijo nov kovinski most z delom, ki se lahko obrne za 90 stopinj, da bi omogočil prehod ladij. Most je bil odprt 14. julija 1897. V 2000-ih letih je bil uveden načrt obnove v vrednosti 27 milijonov ameriških dolarjev.
Prvi most
[uredi | uredi kodo]Mesto Saint-Louis, prva prestolnica Francoske Zahodne Afrike, leži na otoku blizu ustja reke Senegal.[2] Od Atlantskega oceana ga loči 40 kilometrov dolg tanek peščeni pas, imenovan Langue de Barbarie, ki se začne v Nouadhibouju v Mavretaniji in se razteza vse do Saint-Louisa. Na tem območju sta predmestji Guet Ndar in Ndar-Tout.[3] Do 19. stoletja je bil dostop do otoka mogoč z ladjo. Vojake, konje in opremo francoske kolonialne vojske so morali prevažati z majhnimi čolni.
Leta 1858 je Louis Faidherbe, guverner Senegala, otvoril ladjo Bouteville, ki je lahko prevažala 150 potnikov, živali in vse vrste blaga. Ladja je vsak dan opravila deset prehodov, cene vozovnic pa so se razlikovale: pet centov na osebo, 50 centimov za konja, kravo ali kamelo in dva franka za kočijo. V manj kot enem letu je postalo očitno, da ta sistem ni zadosten, zato je bila uvedena še ena ladja, vendar brez uspeha.[4]
Ko je to videl, je kapitan fregate Robin, prijatelj Louisa Faidherbeja, prosil princa Jérôma Napoléona, ministra za Alžirijo in afriške kolonije, za odobritev gradnje pontonskega mostu. Most, odprt 2. julija 1865, je imel skupno dolžino 680 m (plavajoči del mostu je bil dolg 350 m) in širino 4 m. Plavajoči del je bil sestavljen iz 40 kovinskih pontonov, ki so podpirali leseno palubo. Trije od teh pontonov so bili posebej zasnovani tako, da je bilo mogoče ustvariti 20 m vrzel, da so lahko mimo šle velike ladje. Most je bil po odloku Napoleona III. Francoskega poimenovan Faidherbeov most.
Odprtje železnice Saint-Louis–Dakar leta 1885 je povečalo promet čez most. Železnica je segala vse do Sora in vse blago, prepeljano med obalo in železniško postajo, je moralo prečkati most. Da bi preprečili okvaro mostu, je bil izdan poseben odlok, ki je določal, da je največja teža vozila, ki prečka most, manjša od ene tone in pol. Kljub vsem težavam je most ostal v uporabi 32 let, vse do leta 1897, ko so ga razstavili.
Gradnja novega mostu
[uredi | uredi kodo]
Guverner Henri de Lamothe je v uvodu svojega govora v Generalnem svetu Senegala predlagal, da država najame posojilo za razvoj infrastrukture. Svet se je strinjal s posojilom v vrednosti petih milijonov zlatih frankov, večina denarja pa je bila namenjena gradnji kovinskega mostu med Saint-Louisom in Sorjem.[5] Posojilo je 2. novembra 1892 odobrila francoska predsednica Marie François Sadi Carnot. Francoska banka CDG se je strinjala, da bo posojilo odobrila z nizko obrestno mero, le štiri odstotke.
Razpis je organiziralo Ministrstvo za kolonije, ki je v Senegal poslalo pet uradnikov na oceno. Po pregledu vsake od teh ponudb je odbor za Faidherbeov most izbral dve, od podjetja Nouguier, Kessler et Cie in od podjetja Société de Construction de Levallois-Perret (v lasti Gustava Eiffla). Odbor za most in tehnični odbor v Parizu sta se strinjala, da je projekt Société de Construction de Levallois-Perret najboljši za lokacijo. Po drugi strani pa je predsednik javnih del v Senegalu in mestni svetnik Jean-Jacques Crespin podprl projekt Nouguier, Kessler et Cie. Na koncu je bila pogodba dodeljena podjetju Nouguier, Kessler et Cie po ceni 1,88 milijona zlatih frankov.
Povezava z mostom kralja Karola I.
[uredi | uredi kodo]
Obstaja veliko mitov o gradnji Faidherbeovega mostu, ki so prisotni še danes in so prikazani v nekaterih turističnih vodnikih. Gradnja mostu se pripisuje Gustavu Eifflu. Na splošno pravi, da kovinski deli mostu predstavljajo darilo francoske vlade in da so bili deli prvotno zasnovani za most kralja Karola I. čez reko Donavo v Romuniji. Drugi viri pravijo, da so bili kovinski deli namenjeni mostu v Avstro-Ogrski čez reko Donavo na Dunaju ali v Budimpešti. Nazadnje še en mit o nosilcih mostu pravi, da so bili deli namenjeni za nedoločeno lokacijo, vendar se je ladja, ki jih je prevažala, skrivnostno potopila, oblasti v Senegalu pa so to izkoristile in zgradile lokalni most.
Informacije, ki so na voljo v Romuniji o mostu kralja Karola I. v Cernavodi, pa tudi rezultati znanstvenikov v Franciji pravijo, da so miti čista fikcija.[6] Najprej romunska vlada ni nikoli dokončno sklenila gradbene pogodbe s podjetjem Gustava Eiffla ali z drugim tujim podjetjem, zato se je odločila, da bo most zgradila le z lokalnimi podjetji. Most Cernavodă so v celoti zgradili Romuni po načrtih Anghela Salignyja, ki je bil tudi nadzornik gradbišča. V teh razmerah, ker ne vemo, ali bo pogodba odobrena, je malo verjetno, da bi tuje podjetje zgradilo celotno nadgradnjo mostu. Po drugi strani pa v Avstro-Ogrski zaradi trgovskih poti na Donavi ni bilo potrebe po gradnji nizkega mostu, kot je Faidherbe.[7]
Gradnja kovinskega mostu
[uredi | uredi kodo]Novi most ima kovinsko ploščad, oblikovano z zakovičenimi nosilci. Most ima skupno osem razponov, od tega en razpon 42,95 m, dva razpona 36,55 m in pet razponov 78,26 m.[8] Skupna dolžina mostu je 507,35 m, širina pa 10,5 m. Skupna teža mostu je 1.500 t. Drugi razpon iz mesta je premičen in se lahko obrne za 45 stopinj, da omogoči prehod majhnih ladij.
Odprtje
[uredi | uredi kodo]Prvo odprtje mostu je potekalo istega dne kot slovesnosti ob državnem prazniku, 14. julija 1897, v prisotnosti guvernerja Chabiéja. Trak za dostopno območje je prerezala guvernerjeva žena, nato pa so uradniki prehodili kratko razdaljo do premičnega mostu, ki je bil odprt, da bi omogočili prehod vojaške ladje L'Ardent. Ob mraku in zori je bilo izstreljenih 21 topovskih strelov v spomin na gradnjo mostu, na ta dan pa so bile organizirane slovesnosti, vključno s konjskimi in oslovskimi dirkami. Drugo odprtje je bilo 19. oktobra 1897 v prisotnosti Andréja Lebona, predsednika vlade francoskih kolonij.
Modernizacija in sanacija
[uredi | uredi kodo]Po več kot 100 letih od odprtja je most trpel zaradi korozije in je potreboval nujno popravilo.[9] Sanacijska dela sofinancirata Francoska razvojna agencija (AFD) in senegalska vlada. Skupni stroški del so bili ocenjeni na 27 milijonov ameriških dolarjev, od tega 17 milijonov ameriških dolarjev prispeva AFD, 10 milijonov ameriških dolarjev pa vlada.
Razponi mostu so bili zamenjani med novembrom 2008 in 23. julijem 2011. Celotna dela naj bi bila končana sredi avgusta, odprt pa oktobra 2011.[10]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Saint–Louis du Sénégal, un enjeu pour le patrimoine mondial« (PDF). Saint–Louis du Sénégal (v francoščini). culture.gouv.fr. Pridobljeno 1. februarja 2009.
- ↑ »Le pont Faidherbe (Ile Saint-Louis)« (v francoščini). www.elysee.f. Februar 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 1. februarja 2009.
- ↑ »L'ouverture de la brèche de la Langue de Barbarie et ses conséquences, Approche géomorphologique« (v francoščini). www.recherches-africaines.net. Maj 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2009. Pridobljeno 1. februarja 2009.
- ↑ »Saint Louis« (v francoščini). www.salysenegal.net. Pridobljeno 1. februarja 2009.
- ↑ »La véritable histoire du Pont Faidherbe« (v francoščini). www.senegal-online.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2008. Pridobljeno 1. februarja 2009.
- ↑ Bernard Toulier, ur. (1967). Le pont Faidherbe (v francoščini). Dakar: GIA. str. 16.
- ↑ Abdoul Hadir Aïdara, ur. (2004). Au coeur de la ville. Le pont Faidherbe. Dakar: Grandvaux. str. 59–65. ISBN 2-909550-43-5.
- ↑ »Expertise du Pont Faidherbe« (v francoščini). setra.equipement.gouv.fr. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2008. Pridobljeno 1. februarja 2009.
- ↑ »Sénégal : Projet de réhabilitation lourde du pont Faidherbe à Saint-Louis« (v francoščini). French Development Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. maja 2011. Pridobljeno 1. februarja 2009.
- ↑ Mbaye, Doudou (24. julij 2011). »Le pont Faidherbe sera inauguré en octobre, les travaux seront bouclés en mis-Août«. Ndarinfo.com. Pridobljeno 25. julija 2011.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]