Arhimed
| Arhimed | |
| amuižgrek.: Ἀρχιμήδης ὁ Συρακόσιος | |
 Domeniko Fetti — Arhimed (vn 1620 kuva) | |
| nimi sündundan jäl'ghe: | |
|---|---|
| radmižen toižend: |
matematikanmez', fizikanmez', astronoom, leiutaja, military engineer, filosof, insener |
| sündundan dat: |
287 eKr |
| sündundan sijaduz: | |
| valdkund: | |
| kolendan dat: |
Lua tõrge kohal Moodul:Sources 199. real: attempt to concatenate local 'letter' (a nil value). |
| kolendan sijaduz: | |
| tat: | |
 Arhimed VikiAitas | |
Om sädusid VikiPurtkiš  | |
Arhimed (amuižgrek.: Ἀρχιμήδης Arhimedes; sündnundan i kolendan sijaduz: Sirakuzad, Sicilii, Amuine Grekanma; eli vozil 287−212 edel m.e.) oli amuižgrekine matematikantedomez', astronom, mehanikantedomez' da inžener Sirakuzišpäi, eli siš elon tobjad palad.
Mez' tegi äjid avaidusid geometrijas, pani mehanikan, gidrostatikan alusid. Arhimed om äjiden tarbhaižiden löudusiden avtor: mašinad bibun alusel, Arhimedan puno, paraboližed linzad.
Nügüd'aigaižiden arvoiden mödhe, Arhimedan avaidused tegihe matematikan edesižen šingotesen aluseks, mitte zavodihe Evropas vozil 1550−1650. Sen paloin, panihe amuižen Arhimedan tedotöid matematižen analizan alushe. Nened mail'man tetabad matematikantedomehed i fizikantedomehed otiba kävutamižhe Arhimedan töid 16.-17. voz'sadas: Johannes Kepler, Galileo Galilei, Rene Dekart, Pjer Ferma.
Biografii
[vajehta | vajehtada lähtetekst]Arhimed oli sündnu Amuižen Grekanman Sirakuzad-kolonijha, eli siš elon tobjad palad. Arhimedan üks'jäižen mainitesen mödhe, Fidii-tedomez' oli hänen tatan. Kanz ei olend elokahan, i Fidii andoi opendust poigale ičeze tedoišpäi vaiše, niiš ei olend levitadud filosofijad i literaturad. Gieron-sodamez' oli Fidijan kanzan heimolaižen, anasti tobmut Sirakuziš i kändihe kolonijan carikš. Sen jäl'ghe voimuz opeta Aleksandrijas avaižihe norele Arhimedale — antikaigaižen mirun tedon ühtes keskusišpäi.
Opendusen aigan Arhimed sai tedoid Aleksandrijan kirjištospäi, tegi sebrust Konon-astronomanke i Eratosfen-tedomehenke. Pördui Sirakuzihe i kut carin heimolaine voi ei tehta nimidä, tedo ičeksaz oli mel'hetartuine hänele. Gieron-car' eci tedon praktižid kävutandoid i uskotoiti tedomest säta mašinoid da mehanizmoid, kudambad toiba Arhimedale hoštust hänen elon aigan völ.
Homaičendad
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- ↑ VIAF — [Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
- ↑ Любкер Ф. Archimedes // Реальный словарь классических древностей по Любкеру / под ред. Ф. Ф. Зелинский, А. И. Георгиевский, М. С. Куторга и др. — СПб.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 130–131.
- 1 2 Archivio di Autorità del Museo Galileo
- 1 2 Deutsche Nationalbibliothek Record #118503863 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
Irdkosketused
[vajehta | vajehtada lähtetekst]- Arhimedan tedotöiden grekankel'žed tekstad wilbourhall.org-saital. (grek.) (angl.) (latin.)