Anton Vramec
| Anton Vramec | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 1538[1] Ormož |
| Smrt | 1587[2][3][…] Varaždin[1] |
| Državljanstvo | .svg?lang=sl){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | pisatelj, duhovnik, zgodovinar |
Anton (tudi Antonius Vramez, Antol Vramecz ali Anthonius Wrametz), slovensko-hrvaški (kajkavski) duhovnik, pisatelj in kronist, * 1538, † 1587/8.
Napisal je prvo zgodovinsko knjigo v slovenščini. To je bila tudi druga knjiga, napisana v kajkavskem narečju, poleg tega je bil eden od utemeljiteljev kajkavske književnosti.[4]
Življenje
[uredi | uredi kodo]Vramec se je rodil v okolici Ormoža in umrl v Varaždinu. Teologijo je študiral na Dunaju in kasneje še v Rimu. Leta 1567 se je preselil v Zagreb, kjer je postal kanonik. Leta 1571 je postal arhidiakon v Becsehelyju. Leta 1573 se je preselil v Varaždin, kjer je prav tako opravljal poklic arhidiakona. Prihod Antona Vramca v Varaždin je zaznamoval nastanek varaždinskega literarnega kroga, kateremu je Vramec sam pripadal.[5]
Od leta 1578 do 1580 je bil duhovnik v Brežicah, od leta 1580 do 1582 pa arhidiakonakon v Dubicah.[6] Leta 1582 so mu bile odvzete vse dolžnosti duhovnika.[7] Kljub njegovemu naprednemu razmišljanju se nikdar ni povezoval s protestantskimi gibanji.[4]
Delo
[uredi | uredi kodo]Prvo Vramčevo delo je bila svetovna kronika z naslovom Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, ki je izšla v Ljubljani (Laibach) leta 1578.[8] To je bilo prvo poljudno zgodovinsko delo, napisano v slovenščini v habsburških deželah.[9] Leta 1586 je Vramec v Varaždinu izdal knjigo pridig in komentarjev z naslovom Postilla po nedelne i po godovne dni na vse leto vezda znovič spravljena po Antonu Vramcu Svetoga pisma doktoru i cirkve varaždinske plebanušu. Obe knjigi je natisnil Janž Mandelc.[4] Da bi zatrl liturgične knjige, ki jih je izdala protestantska reformacija, je Vramec v svojih delih namerno uporabljal preprost jezik, ki ga je govorilo prebivalstvo Slavonije. [10] Možno je, da je bila Vramčeva Postilla objavljena leta 1586 v Varaždinu po naročilu Juraja Draškovića, škofa rimskokatoliške nadškofije v Zagrebu, ki je odredil objavo novih knjig, s katerimi bi oporekal spisom Mihajla Bučića.[11]
1544. Grad Velika zauiet be od Turkou, izdan od nekih kmeticheu.
1545. Turczi robili zu na ſlouenieh, terze zouo Petrouzki ali Kraleuzki Turczi. Miklouuſa Zrinſzkoga Bana Szlouenſzkoga, pod Konſzkim Turczi razbiſse i porobiſse dozta. Opet na Kraincze, pole latnechko, oberh Koztanieuicze poleg vode Kerke, Turczi porobiſe i odpelaſse dozta liudi. Grad Moiſzlauinu ieſzu ouoleto Turzy vzeli.
1556. Zygetgrad obſzedoſse veliku mochiu Turczy, terti eruati iako pocheſse. Da dobri Vitez i Kapitan Marko Horuat, ſzile i iakozti Turſzkoi obderſa grada Zigeta. Ferdinand Herczeg Bechky zin Kralia Ferdinanda, z uoizku dole g Bobouiſchu doide i opet odze grada Bobouiſche od Turkou i oſztale okoli gradi.
Koſztaniczu grad Turczi zauieſse, Zdal ie Grada neky Nemecz Loztohar, ky ie bil Kapitan v Gradu, za peneze Turkom, zkoteroga grada vſza Horuaczka zemlia opuſzte i Szlouenſzka.
1566. Soliman Turſzky Czar na Vogreh zuoiſzku i ſzylu veliku i nezgouornu doide, i Grad mochni i terdny Zyget podszede, vkom grade ie bil Goſzp: Miklouus Zrinzky Groff, Kapitan. Czar vze grada i Zrinſzky Miklouus onde v gradu poginu i vmorien be za veru Kerſzanzku u dober iaki i mochna zercza Vitez: Glauu odſzekſy niegoun Turczy, poſztaſe Maximilianu Czeſzaru v Tabor.
1566. Szoliman Czar takaiſe pod Zygetom vmre Mahumetu ſzuoiemu da vruku Duſu. Szultan Szelim po ſzuoiem Oteze Szolimane, Turfzky i Czarigradzky Czar posta, gda bi bil ſztar cheterdeſzet i due lete od Ottomanſzkoga pokolenia.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
- ↑ Swartz A. Open Library — 2007.
- ↑ Faceted Application of Subject Terminology
- 1 2 3 »Vramec, Antun (Anton)«. Hrvatska enciklopedija (v hrvaščini). Leksikografski zavod Miroslava Krleža. Pridobljeno 21. marca 2015.
- ↑ Jembrih 1992, str. 83.
- ↑ Jembrih, Alojzije. »Vramec, Antun (1538–1587)«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- ↑ Kržišnik Bukovec, Vera (2006). »Znameniti Slovenci na Hrvaškem skozi zgodovino«. Migracijske i etničke teme. 22 (4): 438.
- ↑ Stolac, Diana (2011). »Kajkavski hrvatski književni jezik« [The Kajkavian Croatian Literary Language]. Povijest hrvatskog jezika. 2 knjiga [History of Croatian. Volume 2.] (abstract in English) (v Croatian). Croatica. str. 187–227.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - ↑ V. A. Fine, John (2006). »Three Slavonian Writers«. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans: A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods. University of Michigan Press. str. 240–242. ISBN 9780472025602.
- ↑ Klaić 1908, str. 31.
- ↑ Jembrih & Bratulić 1989.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Jembrih, Alojz (1992). O Vramčevoj Kronici. Kršćanska sadašnjost.
- Jembrih, Alojz; Bratulić, Josip (1989). Hrvatski biografski leksikon: Bj-C. Leksikografski zavod Miroslav Krleža. ISBN 978-953-6036-18-9.
- Vramec, Antun; Klaić, Vjekoslav (1908). Kronika. Ex officina Societatis Typographicae.