Gaa na ọdịnaya

Thieboudienne

Shí Wikipedia, njikotá édémédé nke onyobulạ
Thieboudienne
culinary speciality
obere ụdị nkefish dish Dezie
mba/obodoSenegal Dezie
mba osiSenegal Dezie
Ihe ejị mee yaOryza sativa Dezie
nhọpụta nketaintangible cultural heritage Dezie
intangible cultural heritage statusRepresentative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity Dezie
kọwara na URLhttps://ich.unesco.org/en/RL/01748, https://ich.unesco.org/fr/RL/01748, https://ich.unesco.org/es/RL/01748 Dezie
WikiProject na-elekọta yaWikiProject Intangible Cultural Heritage Dezie

Tiep ma ọ bụ thieb bụ nri ọdịnala sitere na Senegal nke a na-eri na Guinea-Bissau, Guinea, Mali, Mauritania, na Gambia. Ọ bụ nri mba na Senegal.[1] A na-eji azụ, osikapa na tomato sauce esi n'otu ite akwadebe ụdị tiep a na-akpọ thieboudienne ma ọ bụ chebu jen (Wolof: ; French: thiéboudiène). E nwekwara tiep yappa (nke nwere anụ) na tiep ganaar (nke nwere ọkụkọ). Ihe ndị ọzọ na-agụnyekarị yabasị, karọt, kabbaji, japu, ose ọkụ, oroma na mmanụ ahụekere, na cubes ngwaahịa.

N'akụkọ ihe mere eme, a na-ekwukarị na obodo Saint-Louis, na narị afọ nke iri na itoolu. Aha nri ahụ sitere n'okwu Wolof nke pụtara 'osikapa' (ceeb) na 'azụ̀' (鱼).[2] Na Pulaar a maara ya dị ka maaro e liddi ('osikapa na azụ'). A na-enye ya na nnukwu efere na osikapa n'ala na azụ, na-abụkarị grouper ọcha (Epinephelus aeneus), na akwụkwọ nri, ọtụtụ n'ime ha dum, debere n'etiti. Tiep nwere ihe yiri ya nke ukwuu n'ihe ndị mejupụtara ya, ngosi ya, na ihe ọ pụtara na Maghrebi couscous.

Dị ka omenala si dị, a na-eri ya n'ime nnukwu efere ọha na eze na aka. Ọ bụkwa ihe nnọchianya nke Senegalese terranga (ile ọbịa): ezinụlọ, ndị enyi na ndị ọbịa na-eleta na-ezukọta gburugburu otu efere (nke a na-akpọ bolus) nke onye ọ bụla na-eri site na ya site na iji spoon (couddou Pulaar) ma ọ bụ otu achịcha.

A na-eche na nri a ma ama n'Ebe Ọdịda Anyanwụ Afrịka a maara dị ka jollof sitere na thieboudienne, mana a na-ejikarị anụ eme ya karịa azụ, a na-agwakọta osikapa n'ime ihe ndị ọzọ.[3]

Nri Gullah osikapa na-acha ọbara ọbara yiri thieboudienne, na-atụ aro ụzọ nri si West Africa na uwa ọhụrụ site n'aka ndị ohu Africa na ụmụ ha. Dị ka thieboudienne, e nwere ọdịiche dị iche iche nke osikapa na-acha ọbara ọbara na Gullah / Gechee ihe nketa omenala Corridor, gụnyere Savannah osikapa na acha ọbara ọbara na Charleston osikapa na acha ọbara ọbara.[4][5]

Nchịkọta nri

[dezie | dezie ebe o si]

Ọ bụ nkwadebe nke azụ ọhụrụ ma ọ bụ nke a mịrị amị, na osikapa (osikapa Wolof), nke e ji akwụkwọ nri (dị ka akpu, ugu, cabbage, karọt, turnip, ma ọ bụ eggplant) sie, parsley, tomato paste, ose, galik na yabasị. N'ịbụ nke e ji azụ mee na mbụ, a na-ahụkarị ya na anụ ehi ma ọ bụ ọbụna ọkụkọ.

Mgbanwe dị iche iche

[dezie | dezie ebe o si]

Site na mba

[dezie | dezie ebe o si]

N'ịbụ nke sitere na Senegal, usoro nri ọdịnala gụnyere azụ, osikapa, tomato na yabasị. Otú ọ dị, a na-eri tiep n'ọtụtụ mba dị na West Africa. Dabere na mba, usoro nri na ihe ndị e ji esi nri na-agbanwe ọbụna usoro isi nri nwere ike ịdị iche. Na Mali, a maara tiep dị ka 22h, nri nwere ọkụkọ, osikapa na akwụkwọ nri dịka tomato na yabasị. Ụdị tiep ọzọ bụ jollof ma ọ bụ djolof (n'asụsụ Wolof, asụsụ mba) osikapa a na-akpọkwa benachin nke pụtara 'otu ite' na Wolof. Ọ bụ nri a ma ama karịsịa na Naijiria na Ghana. Na Cameroon na Ivory Coast a na-akpọ nri ahụ riz gras. Ihe ndị mejupụtara ya yiri ihe ndị e ji eme nri mbụ ahụ tinyere tomato, osikapa na yabasị.

A na-eji anụ ehi, osikapa na akwụkwọ nri eme tiep.

Site n'agbụrụ

[dezie | dezie ebe o si]

Agbụrụ dị iche iche nke Senegal nwere ọdịiche nke ha na nri na iri nri, nke na-emetụta ma ọ bụ site na ịdị nso n'oké osimiri ma ọ bụ omenala nke nomadism na ịzụ ehi. Dịka ọmụmaatụ, ndị si n'ebe ndịda Senegal na-agbakwunye ụfọdụ kouthia, [nkọwa dị mkpa] ebe ndị si Dakar na Saint-Louis ga-eji mkpụrụ obi (Wolof).


A na-eji osikapa, azụ na akwụkwọ nri eme tiep (azụ̀).

Nsụgharị ndị ọzọ

[dezie | dezie ebe o si]

Nsụgharị ndị ọzọ nke aha ahụ gụnyere: ceebu jen, cee bu jen, ceeb u jen, thebouidienne, theibou dienn, thiebou dienn، thiebou dinne, thiébou dieune, tíe biou dienne, thieb-ou-djien, thiebu djen ma ọ bụ osikapa na azụ.[2]

  • Couscous
  • Nri nke Senegal
  • Osikapa Jollof
  • Paprykarz szczeciński
  • Ndepụta stews
  • Ndepụta nri ndị Afrịka
  1. Senegalese Fish and Rice (Thiéboudienne) Recipe (en). Saveur. Retrieved on 2019-12-14.
  2. 2.0 2.1 Troth Wells (15 March 2007). The World of Street Food: Easy Quick Meals to Cook at Home. New Internationalist, 28–. ISBN 978-1-904456-50-6.  Kpọpụta njehie: Invalid <ref> tag; name "Wells2007" defined multiple times with different content
  3. Sloley (7 June 2021). Jollof Wars: Who does West Africa's iconic rice dish best?. BBC Travel. Retrieved on 16 July 2021.
  4. Jessica B. Harris (2011). High on the Hog: A Culinary Journey from Africa to America. Bloomsbury USA, 71–. ISBN 978-1-59691-395-0. 
  5. Dale Rosengarten (30 September 2008). Grass roots: African origins of an American art. Museum for African Art, 123, 125. ISBN 978-0-945802-50-1. 

Ịgụ ihe ọzọ

[dezie | dezie ebe o si]